Citati avtorja Mladen Dolar

»Požrešnost tako daleč, da – kakor pravi Mladen Dolar v svoji knjigi O skoposti – postane skopost.«

»Od tam lahko raste naša solidarnost, človeška solidarnost.«

»TV Slovenija bi krvavo potrebovala tedensko monotematsko oddajo o filmu.«

»TV Slovenija bi krvavo potrebovala tedensko monotematsko oddajo o filmu - ima pa zato sijajno ponudbo tujih filmov v kinotečnem terminu ob petkih zvečer.«

»Psihoanaliza je najbogatejše pričevanje o številnih in kompleksnih orodjih in strategijah, ki so si jih izmislili ljudje, z neskončno inovativnostjo, da bi blokirali in sabotirali lastno srečo.«

»Brž ko je umetnost postala neodvisna in avtonomna, osvobojena vseh drugih rab in zunanjih pomenov, je Hegel že razglasil njen konec.«

»Morda pa je to tisto, kar nas dela za ljudi – da nikoli ne rečemo preprosto samo tega, kar rečemo? Da nobena izjava ne sovpada sama s seboj?«

»Ni dveh svetov, ampak le en sam, v katerem moramo uveljavljati našo skupno človečnost, o kateri priča, pričajo in ki nam jo nalagajo pravljice.«

»Ni dveh svetov, ampak le en sam, v katerem moramo uveljavljati našo skupno človečnost, o kateri priča, pričajo in ki nam jo nalagajo pravljice.«

»Kafka je avtor paralakse, paralaksa je zamik perspektive. Pogledamo z ene perspektive in vidimo ta turobni, klavstrofobični univerzum, iz katerega ni nobenega izhoda. Če samo malo zamaknemo perspektivo, vidimo komedijo in Kafko kot smejalca, ki ne more nadaljevati z branjem prvega poglavja Procesa zaradi tega, ker ga premaga smeh.«

»je vsem skupno to, da v določeni socialni situaciji izrečemo laž, ampak vseeno ostanemo zvesti neki intersubjektivni družbeni resnici«

»Nihče nima monopola in privilegija nad mišljenjem in nad resnico.«

»V tem je avtonomija svobode umetnosti.«

»Vsebino te zgodbe bi lahko povzeli v vsega treh stavkih – pa gre kljub temu za eno resnično velikih knjig evropske literature.«

»Prej je moral imeti junak neko odlikovano posebnost, strast, zdaj pa je postal generični junak mož brez posebnosti.«

»Ravno vsakdanjost in anonimni junaki, ta nespektakularna plast realnosti je postala poglavitni fokus umetnosti v modernizmu v začetku 20. stoletja.«

»Sodobni cesar svoje golote ne skriva več.«

»Velika tema Marie NDiaye je motiv prikritega in implicitnega rasizma in segregacije.«

»Gnev je nadvse upravičen.«

»Oboje je doseglo razsežnosti epidemije, ki je nevarnejša in bolj razširjena od covida.«

»Ni kaj čakati, Stojko nas bo že našel, kot nas je zadnje pol stoletja.«

»Skoraj ga ni filozofa, ki bi posvetil toliko časa in energije gledališču, ne le filozofskim refleksijam o gledališču, temveč tudi kot gledališki avtor in praktični sodelavec.«

»Hlapec raje preživi kot hlapec, kot da bi umrl kot gospodar.«

»Ali pa ga, človeka, ne bo.«